Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Evropski borzni indeksi so danes zabeležili padec, medtem ko sta nafta in zlato poskočila v ceni, pšenica pa se je pocenila. Vlagatelji so pozorno spremljali predhodna poročila o gospodarski rasti največjih gospodarstev v evroobmočju in Združenih državah Amerike, hkrati pa so pričakovali ključno odločitev ameriške centralne banke (FED) o obrestnih merah. Napetost na trgih je bila visoka, saj so poročila namigovala na morebiten borzni pretres.

Cene nafte so v ponedeljek zrasle, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal skrajšanje roka za rešitev ukrajinskega konflikta z 50 na 10-12 dni. Istočasno so ZDA in Evropska unija sklenile trgovinski sporazum, po katerem bo EU uvažala ameriško energijo v vrednosti 750 milijard dolarjev in opustila rusko nafto. Kljub temu so evropski borzni indeksi večinoma zabeležili padec, medtem ko so ameriški trgi, kot sta S&P 500 in Nasdaq, dosegli nove rekorde.

Torkova seje na ameriških borzah, vključno z Wall Streetom, se je po začetnih rasteh in novih rekordnih vrednostih indeksov S&P 500 in Nasdaq Composite obrnila v negativno smer. Čeprav sta oba indeksa dosegla intradnevne rekorde, sta kasneje večino dobičkov izgubila, pri čemer je S&P 500 padel za 0,1 %, medtem ko se je Nasdaq uspel obdržati le rahlo nad izhodiščem.

Na Wall Streetu sta v ponedeljek indeksa S&P 500 in Nasdaq dosegla nove rekordne ravni. Trgovanje je potekalo previdno, saj se vlagatelji pripravljajo na objavo poslovnih rezultatov velikih tehnoloških podjetij in zasedanje ameriške centralne banke. Evropske borze so medtem zabeležile preobrat in se gibale v pozitivni smeri.

Evro je v ponedeljek zabeležil največji enodnevni padec v primerjavi z dolarjem po maju, saj so vlagatelji ocenili, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA škodoval evropskemu gospodarstvu. Medtem ko je evro oslabel, so evropski borzni indeksi zabeležili rast, poskočile pa so tudi cene nafte in zlata, saj trgi nadaljujejo z analizo posledic omenjenega sporazuma.

Glavni indeks teheranske borze (TSE) je v torek, 6. januarja 2026, zabeležil zgodovinsko rast, saj se je v enem samem trgovalnem dnevu zvišal za rekordnih 111.875 točk. S tem izjemnim skokom je indeks prvič v zgodovini presegel mejo 4,2 milijona točk in se ob koncu trgovanja ustavil pri vrednosti 4.287.000 točk. Ta nenaden porast predstavlja popoln preobrat po prejšnjem tednu, ko je borza beležila precejšnje padce, kar kaže na visoko volatilnost na iranskem kapitalskem trgu. Trgovalni dan so zaznamovali izrazito pozitivni trendi, saj je t.i. steklena dvorana teheranske borze v celoti zasvetila v zeleni barvi, kar simbolizira splošno rast vrednosti delnic. Analitiki porast pripisujejo vrnitvi zaupanja vlagateljev po obdobju negotovosti. Kljub rekordnim številkam ostajajo vprašanja o dolgoročni stabilnosti takšne rasti v luči širših makroekonomskih razmer v regiji. Današnji premik je bil označen kot brezprecedenčen dogodek v zgodovini iranskega finančnega trga.

Svetovni delniški trgi so v torek zabeležili znatno rast, pri čemer je japonski indeks Nikkei 225 dosegel novo rekordno vrednost. Pozitivno vzdušje na azijskih borzah je sledilo rasti na Wall Streetu, kjer so vlagatelji optimistično reagirali na tehnološki sektor in bančne delnice. Japonski Nikkei 225 se je povzpel za 1,3 odstotka na 52.518,08 točke, kar je posledica močnega povpraševanja po delnicah proizvajalcev preciznih orodij in tehnoloških podjetij. Rekordne ravni je dosegel tudi južnokorejski indeks Kospi, ki je pridobil 1,5 odstotka, k čemur sta največ prispevala avtomobilski in elektronski sektor. Na energetskem trgu so se cene nafte po ponedeljkovem skoku nekoliko umirile in upadle. Nihanje cen je neposredna posledica stopnjevanja napetosti v Venezueli, kjer so ameriške sile v čezvikendni raciji zajele predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je sprva povzročil negotovost glede dobave nafte iz te z nafto bogate države, vendar so se trgi v torek stabilizirali. Vlagatelji zdaj pozornost preusmerjajo proti Združenim državam Amerike, kjer bodo ta teden objavljena pomembna poročila o trgu dela, ki bodo podala jasnejšo sliko o stanju največjega svetovnega gospodarstva.

Vodilo evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile z znatno rastjo glavnih indeksov. Frankfurtski indeks DAX se je povečal za 247,01 točke oziroma 1,03 odstotka, dosegel je 24.217,37 točke. Tudi pariški CAC 40 je zrasel za 56,48 točke in dosegel 7857,36 točke.

Španski borzni indeks Ibex 35 je jutranjo sejo v četrtek začel z rastjo 1,05 %, kar ga je povzdignilo nad psihološko mejo 14.200 točk, dosegel je 14.215,8 točke. Glavni spodbuda za ta premik je bila Bankinter, ki je zabeležil 6 % rast. Trg se je odzval na objave poslovnih rezultatov podjetij in je prav tako pričakoval odločitev Evropske centralne banke (ECB).

Madžarski borzni indeks BUX je dosegel nov zgodovinski vrh, kar gre pripisati izjemnemu prometu in odličnim rezultatom delnic, zlasti OTP banke. Tudi delnice drugih 'blue chip' podjetij so imele uspešen dan, kar je pripomoglo k splošni rasti madžarskega kapitalskega trga.

Podjetje Block Inc., ki ga vodi Jack Dorsey, je prejšnji teden vstopilo v ugledni indeks S&P 500. Ta simbolni mejnik postavlja podjetje za digitalne finance, ki se ukvarja z mobilnim bančništvom in rudarjenjem bitcoinov, pod drobnogled Wall Streeta. Vstop v S&P 500 predstavlja preizkus Dorseyjeve vizije za podjetje na ameriškem finančnem trgu.

Evropska unija pripravlja obsežen paket protiukrepov, ki bi lahko bili usmerjeni proti ameriškim internetnim gigantom, če do konca julija ne bo dosežen dogovor z ZDA glede digitalnih davkov. To vključuje tudi Nemčijo, ki je bila doslej zadržana. Medtem so evropske borze prvo sejo v tednu zaključile z minimalnimi spremembami. Indeks EuroStoxx 50 je padel za 0,30 odstotka, švicarski SMI za 0,38 odstotka, medtem ko je britanski FTSE 100 zabeležil rahel porast.

Indeks Ibex 35 je ponedeljkovo sejo začel skoraj nespremenjen, z minimalnim napredkom 0,01%, kar mu je omogočilo, da je ohranil raven 13.900 točk. To se dogaja v tednu, ki bo zaznamovan z zasedanjem Evropske centralne banke (ECB) v četrtek.

Ameriški borzni indeksi S&P 500 in Nasdaq so v ponedeljek dosegli nove rekordne vrednosti. Razlog za to je optimizem vlagateljev pred objavo četrtletnih rezultatov podjetij v tem tednu. Poleg tega se pričakujejo tudi morebitni trgovinski dogovori med ZDA in ključnimi trgovinskimi partnerji, kar bi lahko ublažilo gospodarsko škodo, povzročeno z globalnim uvozom.

Novi članki poročajo, da so na rast delnic obrambne industrije vplivale tudi razmere v Ukrajini in Venezueli. Indeks Dax je dosegel novo rekordno vrednost ob začetku trgovalnega leta.

Teheranska borza je v ponedeljek zabeležila strmo rast, saj se je glavni indeks zvišal za 105.048 točk in dosegel vrednost 4.176.084 točk. Ta občuten skok je trg ponovno potisnil nad psihološko mejo 4,1 milijona točk, ki jo je prejšnji teden izgubil po dveh zaporednih dneh znatnih padcev. Medtem ko je splošni indeks močno zrasel, je indeks enakomerno uteženih delnic upadel za približno 18.000 točk, kar nakazuje na neenakomerno porazdelitev rasti med različnimi sektorji gospodarstva. Analitiki pripisujejo visoko rast predvsem stabilizaciji političnih in socialnih razmer v državi ter začetku izvajanja vladnega programa za uvedbo enotnega tečaja tuje valute. Slednji ukrep je med vlagatelji sprožil optimizem, saj zmanjšuje negotovost na trgu in poenostavlja poslovanje podjetij, ki so odvisna od uvoza ali izvoza. Trg se je tako odzval pozitivno po obdobju visoke volatilnosti, ki je v preteklih tednih povzročala precejšnje izgube za delničarje.

Ameriški borzni indeksi so v ponedeljek dosegli nove rekorde, s čimer so začeli teden, ki bo zaznamovan z objavami poročil o dobičkih velikih ameriških podjetij. Rast je bila zabeležena, ko je Verizon objavil ugodne rezultate, kar je spodbudilo optimizem na trgu.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Evropski borzni indeksi so danes pokazali neenotno sliko, medtem ko cene nafte in zlata beležijo padec. Vlagatelji pozorno analizirajo podatke o dobičku ameriškega podjetja Nvidia, ki proizvaja napredne čipe, in pričakujejo oceno gospodarske rasti Združenih držav Amerike v drugem četrtletju 2025.